Stran 22: Da me stesso non vegno
interaktivna svetlobna instalacija
Breg 1

»Da me stesso non vegno«[1]

Težko bi si zamislili bolj točen prikaz latinskega spectruma (slika, predstava) in njegove navezave na duh, prikazen (ang. spectre). S snemanjem in predvajanjem se vsi tej zrcaljeni in pomnoženi odsevi ujamejo v neskončno tavanje, kjer: – po Marku Fisherju – »v nekem pomembnem smislu ni več sedanjosti, ki bi jo lahko zapopadli in artikulirali.«

Ko se je Dante potikal po onostranstvu, mu je duh prerokoval izgon iz Firenc in dodal, da: »kot daljnovidni vsak od nas odkriva /…/ le prihodnje čase, / le toliko nas višnja luč obliva. / Čim bliže so, tem trdnejše opase / dobiva naš razvid, brez pojasnila / ne vemo nič, kak zdaj živite zase.«

Kak zdaj živimo zase? Trdno opasani v kronično pomanjkanje časa, da nam je povsem nerazvidno, katere prikazni nas preganjajo in katere nevidne roke se jih tako trdovratno branijo. Morda nas zato »Da me stesso non vegno« oblije z nižjo lučjo (infrardečim spektrom), da se sami prepoznamo kot duhovi. Saj kot pravi Derrida v Spectres de Marx: »prihodnost pripada duhovom.«

STRAN 22, kolektiv, ki združuje ustvarjalce vizualne in performativne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, avtorske glasbe in poezije. Ob prepletu različnih veščin jih povezuje želja po odkrivanju novih umetniških izrazov, odmaknjenih od konvencionalnih pristopov.

tehnična izvedba: Rok Pahor, programiranje: Luka Frelih, tehnično svetovanje: Stella Ivšek, Črt Trkman

VSAK DAN: 21.30–23.30

[1] »Saj nisem sam« (Pekel, X, 61, prev. Capuder). V naslovu ohranjamo izvirnik, ki obsega tako »I come not of myself« (Longfellow) kot »My own powers have not brought me« (Mandelbaum).