objekti

»Materiali, izpostavljeni svetlobi, s svojo snovnostjo, z gostoto, strukturo, površino in volumnom vplivajo na pojavnost, barvo svetlobe in obratno: svetloba odkriva materiale in njihove strukture, ko se od njih odbija in proseva skoznje. Če so materiali prevlečeni s termokromnim barvilom, ki izgine, ko ga segrejemo, še dodatno zaživijo. Vir toplote se preslika v svetlobo, saj jo zagledamo, ko material izgubi barvo. Različni viri toplote pustijo na različnih materialih različne sledi v obliki vzorcev – likovnih kompozicij. Ko toplota pojenjuje, se barvilo postopoma vrača, kot bi se material celil. Svetlobne komore, podobne velikanskim lampijonom, oddajajo ravno prav svetlobe, da presvetlijo spreminjajoče se termokromne vzorce na površini svojih prosojnih open, sicer nevidnih v temi. Izbočeni obrisi komor se razlikujejo zato, da bi vzpostavili dialog med seboj in s celotnim ambientom.« /Marija Jenko/

Marija Jenko (1961) je leta 1985 diplomirala iz arhitekture na Univerzi v Ljubljani. Leto kasneje je postala še diplomantka likovne umetnosti, nakar je leta 1990 zaključila še magisterij iz grafične umetnosti. Deluje na različnih področjih umetniškega ustvarjanja, še najraje na področju tekstilnega oblikovanja, za katerega se je specializirala na Univerzi za umetnost in oblikovanje Helsinki na Finskem. Njena grafična dela so v zbirkah Albertine na Dunaju in Muzeju moderne umetnosti v Parizu.