Razstavljena svetlobna telesa so bila, podobno kot živa narava, podvržena procesu evolucije: določeni elementi so preživeli, drugi so odmrli. Predstavljajo živ organizem, ki se nenehno razvija, s tem pa ohranja ali izloča določene elemente glede na funkcijo, prilagodljivost in prosojnost. Osnovni gradnik teh svetlobnih teles je zavržena plastika: material, ki izhaja iz odmrlih ostankov tistih živalskih vrst, ki so se pretopile v nafto.

Svetlobni objekti iz odpadnih materialov so skozi leta razstav dobili svoje življenje. Skozi čas namreč spreminjajo svoje oblike in funkcije, se reciklirajo in tako stopajo v krogotoke novih uporab, nekateri pa postajajo kinetični. Vsaka stopnja razvoja teh svetlobnih teles je bila predstavljena na nekaterih prejšnjih edicijah festivala Svetlobna gverila, evolucija pa ni seveda nikoli zaključen proces. Se nadaljuje ... /Natan Esku/

 

NATAN ESKU (1973) se je po končani Srednji šoli za fotografijo in oblikovanje vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualnih komunikacij. Specializacijo iz ilustracije je vpisal na Akademiji v Budimpešti. Ob slikarstvu se ukvarja tudi s fotografijo, ilustracijo in oblikovanjem. Živi v Ljubljani.

 

Zvočni ambient: Shatzi