Strah je pogosto povezan z določenimi vedenji bega in izogibanja, tesnobnost pa nastopa kot posledica groženj, ki jih občutimo kot neizogibne in za katere se nam zdi, da jih ne moremo nadzirati. Strah se skoraj vedno nanaša na prihodnje dogodke, kot so poslabšanje situacije ali pa nadaljevanje nevzdržnega stanja. Tesnoba je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga. V pričujočem projektu nadaljujem z raziskovanjem vzorcev in vsakdanjih navad, v katere vključujem tesnobo in strah. Vizualna podoba ognjemeta nam v spomin prikliče ugodje in udobje praznovanja. Zvočna spremljava poka pa v delu nastopa v vlogi strahu, kjer so na različnih bojnih prizoriščih bombardiranja del vsakdanjega vzorca življenja. Prostorska postavitev nas popelje v stanje tesnobe, kjer je vprašanje varnosti ves čas v opreki s posameznikovimi izkušnjami in spominom. Ali naj uživam v vizualni podobi ali naj se soočim s tesnobo drugih, ki prav v tem realnem času v strahu preživljajo svoje tesnobe in strahove? /Boris Beja/

 

BORIS BEJA deluje kot kipar, kritik in kurator. Diplomiral je na NTF, smer grafična tehnika, in na ALUO, smer kiparstvo. Je prejemnik fakultetne Prešernove nagrade za kiparstvo. V svojih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in direkten nagovor, ki razgalja simptome sodobne družbe. Od leta 2014 je asistent umetniškega vodje Galerije Škuc. Živi in ustvarja v Ljubljani.

 

V soboto, 20. junija, na Poletno muzejsko noč, Boris Beja izvaja dve vodstvi po razstavi v Galeriji Škuc (ob 18.00 in 21.00).

 

 

Odpiralni čas: torek–nedelja, 13.00–21.00. Do 12.julija.

Koprodukcija: ŠKUC